[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Dramatiziranje je torej povsem na mestu: z Migue-lom de Unamunom namre� stopa na Slovensko edennajradikalnej0 ih predstavnikov �ustovanja in misli, ki jeSlovencem docela neznana, da ne re�em tuja.(Mimogrede 0 e nekaj: kaj je pravzaprav povzro�ilo tarazcep v evropski misli in �utenju? Kaj je njegov pogla-vitni vzrok? To vpra0 anje zato, ker je odgovor nanj zarazumevanje Miguela de Unamuna potreben in pou�en.245O SVOBODI IN BOGUBESeDANasploh velja, da se je to zgodilo zaradi dejanskegakonca srednjega veka.Srednjeve0 ki svet  tako pravijo je bil 0 e poln in harmoni�en, stati�en, trden, hierar-hi�no urejen, geocentri�en in antropocentri�en, in vnjem je imel �lovek svoje trdno dolo�eno mesto: podnogami je imel zemljo kot podno�je nebes, v nebesih paje kraljeval Bog s svojimi angeli.Ta trdna in dobro zgra-jena kozmi�na stavba se je za�ela ob odkritjih Koperni-ka, Keplerja in Galileja majati in razpadati: ti mo�je so ssvojo nebe0 ko mehaniko in fiziko spodkopali to ureje-no stvarstvo, �loveka pa postavili v zgubljen svet, v ka-terem so se na vseh koncih odpirali prepadi.Istovetnost�loveka in Boga je razpadla.Raz0 iril se je ob�utek zgub-ljenosti in negotovosti in se za�el poglabljati, in to nesamo med cerkvenimi ljudmi in teologi, temve� kar medvsemi misle�imi ljudmi.Vse to je najbr� res, vendar Miguel de Unamuno s torazlago prav gotovo ne bi bil zadovoljen.Preve� je zgo-dovinska in preve� splo0 na.Manjka ji nekaj osebnega.�e se je to namre� res zgodilo ob koncu srednjega veka,ko se je �lovek izmuznil iz bo�jega naro�ja in se osamo-svojil, potem je lahko vzrok temu samo tisto, kar stopi�loveku pred o�i vedno, kadar je kon�no samostojen insvoboden: in to je smrt.Zavest o nepreklicni kon�nosti�lovekovega �ivljenja.Polarizacija evropskih �util induhov se je torej opravila spri�o smrti, in opravljena je246O SVOBODI IN BOGUBESeDAbila z mo�jo �lovekove resnicoljubnosti in nemo�jo �lo-vekove la�nivosti.Blaise Pascal je med prvimi za�util�horror vacui�, strah pred praznino, strah pred ni�em,in si ga kratko malo ni ve� odmislil, �eprav ga je stra0 ilin stiskal vse �ivljenje.On in njegovi nasledniki so skrat-ka sprejeli smrt kot najbolj avtenti�no zavest o �ivljenju,drugi pa so se pred njo pognali v dir v odre0 eni0 koosmi0 ljanje �loveka in sveta  in se niso ustavili vse dodana0 njega dne.)2Katere so torej tiste sti�ne to�ke, ki nas utegnejo zbli�atiz Miguelom de Unamunom, ker nam je to zbli�anje o�itno  le potrebno.Sta to morebiti kr0 �anstvo in ka-tolicizem? Utegnila bi biti: �panci so kristjani in katoli-ki, Unamuno je bil kristjan in katolik in tudi Slovencismo po svoji nagloblji tradiciji navsezadnje le kristjaniin katoliki, saj se sicer ne bi mogli tako enodu0 no opri-jeti marksizma.Poglejmo najprej, kako je z Unamunovim Bogom.Tanjegov Bog seveda ni Beseda, duh kot za�etnik stvarstvain prapo�elo, pa tudi ni� esencialnega in predeksistent-nega ni�.�.�.Tudi ni �idovski moralni zapovednik.Tudini to �isto tak Bog, kakr0 en je s Kristusom stopil na zem-247O SVOBODI IN BOGUBESeDAljo in se poslej uresni�uje med ljudmi kot neodtujljividel njihove svobode, torej Bog, kakr0 en je najbli�jikr0 �anskim eksistencialistom in personalistom, h kate-rim upravi�eno pri0 tevajo tudi Unamuna.Ne, Unamu-no je v tem svojem odnosu radikalnej0 i in prevrtljivej0 i:dokler mu je kot �loveku namenjena tako �alostna innesprejemljiva usoda, usoda umrljivega bitja, zanj Bogasploh ni.Je samo Unamunova volja, da bi Bog bil.In tavolja je toliko silovitej0 a, kolikor bolj je smrt neizpros-na in neodtujljiva.Boga ni  zato mora biti.UnamunovBog je voluntaristi�ni Bog [ Pobierz całość w formacie PDF ]