[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Dramatiziranje je torej povsem na mestu: z Migue-lom de Unamunom namreã stopa na Slovensko edennajradikalnej0 ih predstavnikov ãustovanja in misli, ki jeSlovencem docela neznana, da ne reãem tuja.(Mimogrede 0 e nekaj: kaj je pravzaprav povzroãilo tarazcep v evropski misli in ãutenju? Kaj je njegov pogla-vitni vzrok? To vpra0 anje zato, ker je odgovor nanj zarazumevanje Miguela de Unamuna potreben in pouãen.245 O SVOBODI IN BOGUBESeDANasploh velja, da se je to zgodilo zaradi dejanskegakonca srednjega veka.Srednjeve0 ki svet tako pravijo je bil 0 e poln in harmoniãen, statiãen, trden, hierar-hiãno urejen, geocentriãen in antropocentriãen, in vnjem je imel ãlovek svoje trdno doloãeno mesto: podnogami je imel zemljo kot podnoÏje nebes, v nebesih paje kraljeval Bog s svojimi angeli.Ta trdna in dobro zgra-jena kozmiãna stavba se je zaãela ob odkritjih Koperni-ka, Keplerja in Galileja majati in razpadati: ti moÏje so ssvojo nebe0 ko mehaniko in fiziko spodkopali to ureje-no stvarstvo, ãloveka pa postavili v zgubljen svet, v ka-terem so se na vseh koncih odpirali prepadi.Istovetnostãloveka in Boga je razpadla.Raz0 iril se je obãutek zgub-ljenosti in negotovosti in se zaãel poglabljati, in to nesamo med cerkvenimi ljudmi in teologi, temveã kar medvsemi misleãimi ljudmi.Vse to je najbrÏ res, vendar Miguel de Unamuno s torazlago prav gotovo ne bi bil zadovoljen.Preveã je zgo-dovinska in preveã splo0 na.Manjka ji nekaj osebnega.âe se je to namreã res zgodilo ob koncu srednjega veka,ko se je ãlovek izmuznil iz boÏjega naroãja in se osamo-svojil, potem je lahko vzrok temu samo tisto, kar stopiãloveku pred oãi vedno, kadar je konãno samostojen insvoboden: in to je smrt.Zavest o nepreklicni konãnostiãlovekovega Ïivljenja.Polarizacija evropskih ãutil induhov se je torej opravila sprião smrti, in opravljena je246 O SVOBODI IN BOGUBESeDAbila z moãjo ãlovekove resnicoljubnosti in nemoãjo ãlo-vekove laÏnivosti.Blaise Pascal je med prvimi zaãutil»horror vacui«, strah pred praznino, strah pred niãem,in si ga kratko malo ni veã odmislil, ãeprav ga je stra0 ilin stiskal vse Ïivljenje.On in njegovi nasledniki so skrat-ka sprejeli smrt kot najbolj avtentiãno zavest o Ïivljenju,drugi pa so se pred njo pognali v dir v odre0 eni0 koosmi0 ljanje ãloveka in sveta in se niso ustavili vse dodana0 njega dne.)2Katere so torej tiste stiãne toãke, ki nas utegnejo zbliÏatiz Miguelom de Unamunom, ker nam je to zbliÏanje oãitno le potrebno.Sta to morebiti kr0 ãanstvo in ka-tolicizem? Utegnila bi biti: ·panci so kristjani in katoli-ki, Unamuno je bil kristjan in katolik in tudi Slovencismo po svoji nagloblji tradiciji navsezadnje le kristjaniin katoliki, saj se sicer ne bi mogli tako enodu0 no opri-jeti marksizma.Poglejmo najprej, kako je z Unamunovim Bogom.Tanjegov Bog seveda ni Beseda, duh kot zaãetnik stvarstvain prapoãelo, pa tudi niã esencialnega in predeksistent-nega ni . . .Tudi ni Ïidovski moralni zapovednik.Tudini to ãisto tak Bog, kakr0 en je s Kristusom stopil na zem-247 O SVOBODI IN BOGUBESeDAljo in se poslej uresniãuje med ljudmi kot neodtujljividel njihove svobode, torej Bog, kakr0 en je najbliÏjikr0 ãanskim eksistencialistom in personalistom, h kate-rim upraviãeno pri0 tevajo tudi Unamuna.Ne, Unamu-no je v tem svojem odnosu radikalnej0 i in prevrtljivej0 i:dokler mu je kot ãloveku namenjena tako Ïalostna innesprejemljiva usoda, usoda umrljivega bitja, zanj Bogasploh ni.Je samo Unamunova volja, da bi Bog bil.In tavolja je toliko silovitej0 a, kolikor bolj je smrt neizpros-na in neodtujljiva.Boga ni zato mora biti.UnamunovBog je voluntaristiãni Bog
[ Pobierz całość w formacie PDF ]